Any award won is a great motivation for the team

The jury for this year’s Sempler Awards for the best media strategies of the year, which will be awarded on the 27th November 2014 at the conference on media trends SEMPL in Portorož, is led by Vesna Beganović, the founder and CEO of the communication agency Via Media from Sarajevo, BiH. In assesing the submitted media projects – last year there were 75 entries from the countries in the Adriatic region – she will be joined by the eight jury members, well-known media and communication experts from the region.
We asked Mrs. Beganović, which criteria will the jury follow when assessing the entries, how the objectivity and credibility will be ensured and what does a Sempler Award mean for an agency.

The Sempler Award is a competition for the best media strategies in the Adriatic region. How would you describe an ideal media strategy? Which elements should it include to be exceptional in every way?
I don’t believe in perfection, but I do believe in efficiency. An efficient media strategy has to narrow the marketing focus, know every detail of an ideal customer, position its business and attract media attention. And use the branding techniques on social media as the most successful brands constantly reach consumers via online world. When creating the strategy, one has to be consistent, have a sense of the right message in the right time, and in additon it has to monitor, report and evaluate the success of each activity. Last but not least, the perfect media strategy should find the customers in the places where it surprises and connects them.

As a president of the Sempler Awards jury, what will you seek for in the submitted entries?
As a person characterized by hardworking, creative order, focus and discipline, I won’t be too strict juror, but I will certainly try to understand the context in which the campaign was created and take into account the realization of the objectives, defined in the brief, communication effectiveness, the concept and its creativity, the power of idea, the understanding of local relevance and creative use of media.

Every jury member has his/her personal preferences on what he/she likes although this should not affect the final result. How will you ensure the objectivity of the jury members to choose truly the best media strategy – and not the most creative one as this is not the aim of the Sempler Award competition?
All the jury members are distinguished experts who have a lot of experience and they also look after their personal reputation within the community, which is directly reflected in their professional objectivity. In the first place, the responsibility of each jury member is to take into account the objectives and measurable results of the media campaign, which is also the aim of the Sempler competition.

What happens when the jury assess the media campaign in which any of the jury members participated? Is this jury member excluded from the judging for the time?
The rules of the Sempler competition specify that the jury member cannot vote for the entry that his/her agency submitted. The member who was involved in the assessed project leaves for the time of judging it. The lobbying among the jury members is not allowed.

What does the Sempler competition mean in Adriatic region? What kind of reputation does it have and what does it bring to the winning agencies?
Sempler has a long tradition, it has gone through ups and downs and survived in all the turbulent times as a quality constant. It is important to benchmark yourself to the others in the region because in strengthens the competitive spirit which »sharpens« our profession and encourages agencies to be even better. Any prize won has a motivational impact on the team in the agency and offers an excellent opportunity for the promotion of the agency’s quality.

*  Vesna Beganović  has founded the communication agency Via Media in Sarajevo, BiH, in 1997. Since 2012 she is also a partner in the media agency Via Media Reach. She has many years of experience in marketing and consulting, and her area of expertise ranges from branding, strategic planning and marketing communications to consulting at the European Union, EBRD and The World Bank projects. She is also the author of the Branding conference (Branding konferencija) concept.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

V antični Grčiji bi si za vsak digitalni pripomoček gotovo izmislili boga ☺

Družbena omrežja, spletni iskalniki in trgovine, zlasti pa nove oblike spletnih poslovnih modelov, ki jih razvijajo start-upi, kot so Blue Apron, Lyst, Dollar Shave Club in True&Co, hitro spreminjajo vedenje in življenjski slog potrošnikov, ali bolje, uporabnikov (ang. »users«). Svet je le klik stran, življenje pa tako bistveno lažje in enostavnejše.

Tehnološki trendi in spreminjajoči se poslovni modeli vse bolj oblikujejo uporabniško vedenje in življenjski slog. Premisliti in analizirati moramo kar veliko stvari, če želimo razumeti, kaj je pomembno in kakšna bo prihodnost oglaševanja na digitalu. Vselej ostaja nedvomno: edina stalnica v današnjem digitalnem svetu so spremembe.

Vsakodnevna opravila, kot so nakupovanje, kuhanje in celo britje, zaradi prodora digitalne uporabniške izkušnje v vse pore našega življenja, postajajo dostopnejše, enostavnejše, hitrejše, predvsem pa zabavnejše. Vse lahko naročite online, na voljo so vam raznolike oblike plačila, dostave in prevzema ter mnoge dimenzije personalizacije. Opomnike, priporočila in mnenja vaših prijateljev in znancev lahko spremljate na vseh pametnih napravah, ki jih premorete, v oblaku, kdaj koli in kjer koli.

Povprečen človek preveri svoj telefon 110-krat dnevno. Prihodnost je na 12” ekranu, ki ga držimo v rokah. Vsebina determinira podatek. V povprečju je četrtina marketinškega proračuna rezervirana za vsebine, content. Zakaj? Ker se izplača. Vsaj tistim, ki znajo podatke ustrezno prevesti v uporabne informacije. Nakup oglasnega prostora v realnem času oziroma »real-time bidding« (RTB) je najhitreje rastoči segment digitalnega oglaševanja. Integracija, avtomatizacija in optimizacija, ki jih omogoča RTB, so ustvarile okolje enostavnosti, hitrosti in delovne učinkovitosti tako za spletne založnike kot tudi za oglaševalce.

V Sloveniji beremo, tvitamo in blogamo o tej tehnologiji in trendih, vendar pa jih (zares) ne izvajamo. Po uporabniški strani pa smo »digital by default«. Naredimo že ta korak naprej in uporabimo »big data« ali pa kar navadne podatke. Ad hoc kampanjsko delo ter pomanjkanje planiranja, merjenja in analitike sta nas privedla k prepričanju, da digital ne deluje. Smo skoraj edina evropska država, kjer se je v lanskem letu delež digitalnega oglaševanja v celotnem oglaševalskem kolaču znižal.

Globalni trendi kažejo, da podjetja razmišljajo na strateški ravni z digitalnim v mislih. Veliko podjetij postavlja digitalno na prvo mesto ali pa so ga vključili v svoj DNK, v vsakem primeru se zavedajo pomembnosti digitalnega in se zato oglaševalske naložbe v tej kategoriji povečujejo za približno 20 %.

Integriran pristop, osredotočen na uporabnika, zaradi potrebe po oblikovanju enotne izkušnje blagovne znamke, tako preko digitalnega prostora kot tudi offline, izpodriva oblikovanje strategije le za posamezno komunikacijsko pot. Predvideti moramo, da uporabniki pričakujejo dostop do vsebin in podatkov na različnih platformah, aplikacijah ter napravah, hkrati pa moramo poskrbeti, da znamke najbolje odgovorijo pričakovanjem uporabnikov ne glede na trenutek resnice.

Večkanalna digitalna izkušnja je današnja realnost, sooblikuje pa jo sveta trojica sodobnega digitala: mobilno, podatkovno-vsebinsko ter realno-časovno. Realnost vselej ostaja ta, da – ne glede na kanal – nenehno rešujemo dilmeo med opredeljevanjem »prave vrednosti« za oglaševalca (ter kako jo izmeriti), in novimi načini prodaje digitalnega oglaševanja.

By Živa Čižman & Matej Klepec*

*  Živa Čižman je direktorica poslovnega razvoja v digitalni medijski agenciji Goldbach Audience. Svojo poslovno pot je začela v FCMG-panogi kot upravljavka blagovne znamke v podjetju Danone. Tam je najprej spoznala pomen, nato pa bila odgovorna za razvoj in implementacijo digitalnega oglaševanja kot prihodnosti trženja. Pred prihodom na Goldbach je bila zaposlena v podjetju Google, kjer je razvijala digitalno strategijo v jadranski regiji.

 

*  Matej Klepec je direktor podjetja Goldbach Audience. S svojimi izkušnjami in izmenjavo znanja ter novih tehnologij na področju digitalnega marketinga znotraj skupine Goldbach pomaga razvijati poslovanje v regiji Srednje in Jugovzhodne Evrope. Podjetjem svetuje, kako uvesti napredne digitalne tehnologije v podporo procesom na vseh ravneh poslovanja, zlasti na področju prodaje in strateškega marketinga.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

UI – osnovni gradnik odličnih spletnih strani

Uporabniški vmesnik (User Interface, v nadaljevanju UI) je komunikacija med uporabnikom in spletno stranjo, ki pomaga prvemu dosegati želene cilje. Pred načrtovanjem UI moramo zato dobro poznati uporabnika in razumeti, kaj mu želimo sporočiti. Voditi ga moramo skozi spletno mesto in ga nenehno usmerjati tako, da točno ve, kaj, kje, kako in zakaj mora narediti. Pri tem je ključen vsak grafični, tekstovni, zvočni idr. znak, ki vodi in usmerja. Odličen UI v spletu komunicira kot bi v vsakodnevnem življenju – uporabnika jasno, preprosto, razumljivo in prijazno vodi do cilja.

Uporabnik na prvem mestu
Postavite se v situacijo, da vstopite v majhno pekarno, kjer vas prodajalec najprej prosi, da ustvarite uporabniški račun, vpišete nekaj osebnih podatkov, npr. kako težki ste, kje ste nazadnje jedli, ali imate alergije … in se logirate. Potem vam poda letake in vas prosi, da jih odnesete prijateljem … Če se boste kadarkoli zmotili, vas bo vrnil na začetek, torej v fazo uporabniškega imena, vsakih 30 sekund pa vas bo opomnil, da je tam z namenom, da vam pomaga. Predvidevam, da si takega scenarija ne želite. Verjetno si bi želeli, da vas prodajalec vljudno pozdravi, vas vpraša, česa bi si želeli, nato pa vas postreže. Vaš UI naj ravna enako. Ne glede, ali snovanje UI vaše spletne strani prepuščate strokovnjakom, kar priporočam, ali ga izvajate sami, v osnovi dogovorite, katerim ciljem sledite in določite ključne poti, potem pa se po njih pomikajte z vidika uporabnika. Predstavljajte si prej navedeno situacijo in se vprašajte, kako bi želel biti postrežen vsak predstavnik vaše ciljne skupine. Namesto da se odzovete osebno, se vživite v ciljno skupino in ocenite, ali se na vsaki fazi poti počutite samozavestno in željni nadaljevati. Če ne, izboljšujte do stanja, ko boste v rešitev prepričani.

Za pravilno načrtovanje je nujno:

1. Razumeti ciljne skupine, njihove potrebe, težave in cilje.
2. Postaviti koncept, ki jasno sporoča dodano vrednost rešitve.
3. Definirati poti uporabnika, ki vodijo do ciljev.
4. Načrtovati uporabniško izkušnjo, ki komunicira učinkovito.
5. Smiselno urediti vse ključne detajle, nepotrebne pa umakniti.
6. Oceniti, analizirati in testirati s pravimi uporabniki, izboljševati in nadgrajevati, dokler ne dosežemo optimalnih rezultatov.

Kakšne so želje uporabnika?
Če želimo uporabniku odgovoriti na potrebe, ga moramo poznati. Priporočljivo je, da ga spoznamo s pomočjo raziskav in intervjujev, vseeno pa lahko postavimo nekaj predpostavk klasičnega obiskovalca spletne strani:

1. Praviloma ve, kakšen cilj ima, ne ve pa, kako ga doseči, zato potrebuje izhodiščno točko.
2. Okvirno ve, česa si želi, manjka pa mu informacij, da bi izbral konkreten izdelek ali storitev, zato mu moramo pri tem pomagati.
3. Brez predhodnega raziskovanja ne pozna naše ponudbe in ne ve, kaj pričakovati, kako mu lahko koristi in kje lahko do nje dostopa, zato mu moramo zagotoviti ustrezne informacije.
4. Naša rešitev je zanj le ena od možnosti, zato moramo zgraditi zaupanje in odgovoriti na vprašanje, zakaj jo izbrati.
5. Uporabnik ni pretirano motiviran za nakup, zato mora biti rešitev vredna časa in truda, ki ga vloži v raziskovanje.

Pri prihodu na naše spletišče se bo obiskovalec verjetno vprašal, ali je sploh na pravem mestu. Sledile bodo dileme, kaj se od njega pričakuje, ali bo sploh našel, kar išče, ali nam lahko zaupa, katero možnost naj izbere in kako. Pri načrtovanju UI moramo zato kar najbolj jasno odgovoriti na vsa vprašanja in zgraditi zaupanje. Ker povprečni uporabnik ne bere in le skenira besedilo, moramo odgovore ustrezno oblikovati in izpostaviti.

Glavni principi UI
Kako začeti? Uporabnik potrebuje izhodiščno točko, od katere ga vodimo do cilja. Če želimo, da bo pot do slednjega prijazna, moramo poskrbeti, da razume nalogo in ga nenehno usmerjati, da mu pot ne bo (pre)zahtevna. Navajamo le informacije, ki so nujne, pri čemer skrbimo, da so podane v jeziku, ki je domač uporabniku. Prav tako je bistveno, da sporočajo točno tisto, kar obiskovalec v danem trenutku potrebuje – npr. v primeru težave točno navedemo, da je narobe in kako to odpraviti.

Primer, kako smo v agenciji ENKI načrtovali izhodiščno točko na iTIS.si – zaseda osrednji položaj in je barvno izpostavljena.

Pomembno je, da uporabniku dvigujemo samozavest in ga spodbujamo s povratnimi informacijami, ki potrjujejo, da je na pravi poti. Kadar zaide, ga smiselno in subtilno (pre)usmerimo, kar storimo na način, ki uporabniku vlije občutek, da komunicira s prijetno osebo. Vselej pa smo pozorni, da raziskovanja ne motimo – vsaka motnja mora imeti zelo konkreten razlog.

Velja naj, da spletna stran z dodelanim UI ne potrebuje navodil in podpore, saj se bo uporabnik intuitivno pomikal do zastavljenega cilja. Da dosežemo visoko mero intuitivnosti, izhodiščno točko postavimo na pričakovano lokacijo, jo vizualno izpostavimo in ji pripišemo jasen namen. Tako skrbimo, da uporabnik razume, zakaj in kako jo izbrati, in nadaljuje brez potrebe po poskušanju ali dodatni pomoči.

Primer izhodiščne točke na večkrat nagrajenem portalu Zaobljuba.si na mobilni napravi – gre za vizualno izpostavljen element, ki s pozivom Ustvari svojo sanjsko poroko in animacijo v primeru prehoda obiskovalca usmerja k cilju.

Da bo uporabnik samozavesten pri odločitvah, zagotavljamo povratno informacijo za vsako akcijo, ki jo izvede in tako skrbimo, da razume, kaj se dogaja in kaj sledi. V primeru manjših napak ne strašimo, pač pa proces nadaljujemo in poskrbimo, da jih enostavno odpravi. Kadar želimo zagotoviti visoko mero intuitivnosti, veliko energije vložimo v logiko doseganja cilja, ki ga uporabnik osvoji brez truda in strahu, da je naredil kaj narobe oziroma se je izgubil. Upoštevamo tudi, da ima uporabnik pretekle izkušnje, zato ohranjamo standardizirane forme in ne obračamo vsega na glavo.

Kot glavne principe UI lahko torej navedemo:

1. UI je komunikacija. Nujno je, da razumemo, kaj uporabniku sporočamo.
2. Bodimo jasni, jedrnati, enostavni in intuitivni. Razlagajmo, kot bi to počeli osebno.
3. Vsak UI element lahko ocenimo glede na to, kakšen cilj ima in kako učinkovito ga izpolnjuje.
4. Komunikacija naj bo prijazna, naj spoštuje uporabnika in bo inteligentna.
5. O dobrem UI dogovorimo, ko deluje naravno in je prava kombinacija profesionalne in prijateljske komunikacije.

Personalizacija spletne strani
Uporabniki so čustvena bitja in ne roboti. Njihov čas je omejen, zato ga želijo izkoristiti najbolj učinkovito, pri čemer želijo uživati in se zabavati. Nimajo popolnega znanja in delajo napake, a pričakujejo, da boste proces rešili na način, ki zaradi tega ne bo zmotil njihovega dela. Ti posamezniki pričakujejo, da bo vaš UI ustrezal pričakovanjem in bo vreden njihovega časa, predvsem pa se bodo počutili samozavestne, ko ga bodo uporabili. Da bo vaša stran prijazna emocionalnemu uporabniku, jo moramo personalizirati. To pomeni, da bomo komunicirali človeško (namesto robotsko, tehnično, mehansko, nečustveno), prijazno (namesto neosebno, ravnodušno, sovražno), profesionalno (namesto preveč domače), spoštljivo in prijazno (nespoštljivost in nesramnost nimata prostora), ponižno (namesto arogantno), iskreno, vzpodbudno, sproščujoče, zabavno, humorno in jedrnato. Motivirajmo uporabnike tudi tako, da jasno izpostavimo dodano vrednost naše rešitve. Maksimirajmo koristi in prikažimo stroškovno učinkovitost v primerjavi z alternativami. Ker nam povprečni obiskovalec ne bo namenil veliko časa, načrtujmo tako, da bo brez truda našel potrebno. Pri sporočanju ves čas gradimo zaupanje, tako da nenehno predstavljamo kompetence, se izogibamo presenečenjem, zagotavljamo ustrezne informacije, ravnamo odgovorno in postavljamo potrebe uporabnika na prvo mesto. Vključimo uporabnika in ga zabavajmo na vsakem koraku, kjer je to primerno. Tako ga bomo bolje integrirali v zgodbo blagovne znamke.

Z dobrim UI do zastavljenih ciljev
UI torej pomaga uporabniku doseči cilje. Slednji mora ves čas razumeti, kje se nahaja, kaj je naslednja faza, kako jo doseže, koliko jih sledi, predvsem pa, zakaj naj proces nadaljuje. Hitro mora najti, kar išče, razumeti navodila, besedilo in možnosti, ki so mu na voljo, rezultati pa morajo ustrezati njegovim pričakovanjem. V nasprotnem primeru tvegamo, da zapusti naše spletno mesto in išče alternative. Uporabnika tudi ne obremenjujemo z nepotrebnimi zahtevami, ko so npr. ustvarjanje uporabniškega imena, vpisi varnostnih kod, časovno potratnimi animacijami ali prikazi, večkratnemu ali nepotrebnemu vnašanju podatkov ipd. Če ga sprašujemo, naredimo to enkrat, na pravem mestu in v pravem času in mu pomagamo sestaviti odgovor. Ves čas skrbimo, da se uporabnik počuti samozavestno in prijetno. Skušamo mu pričarati doživetje, ki ga zabava, a hkrati integrira v zgodbo blagovne znamke. Naša naloga je, da preko premišljenega UI, tako mi kot obiskovalci, zadovoljni dosežemo zastavljene cilje.

By Mag. Jaka Lenardič*

*  Jaka Lenardič vodi agencijo ENKI, ki je že tretje leto zapored imenovana za najboljšo spletno agencijo leta (GZS, Netko natečaj). Zapis je povzet po priročniku UI is Communication avtorja Everett N. McKay, ki ga priporočamo za poglobljeno analizo.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

Do you have a documented content strategy?

One thing is abundantly clear: if you want successful brand communication, you must have a documented long-term and flexible content strategy. I am certainly not the first to write about the need for a documented content strategy. So, why am I writing about it?

My experience is that although we talk a lot about it, not many do it. Everything seems clear in theory, but when it has to be executed in many cases it isn’t. It just isn’t.
On one hand, clients seem to be wary of the word strategy. Many see it as gobbledygook, a long tedious document that creatives want to force upon them to charge more for their services. Many see it as a document that no one will want to read.
On the other hand, creatives many times miss the mark as they more or less copy paste existing strategies. I don’t mean the content, but how the document is constructed and written. You just can’t have a strategy template and only add the new client’s info and say this is the strategy for you only.

Some companies need a very complicated, a dissertation-like strategy, smaller companies with a limited number of staff expect more concise strategies.
A more concise document does not mean a simpler strategy.
Let me go back to the first paragraph of this blog post.
What does successful mean?
Successful means to achieve or hopefully exceed predetermined goals.
Therefore, in order to know how and what to communicate you must know what you want and what you can achieve with long-term communication with a well-defined audience.
The goals can vary. You may want to sell more products, you may want to get more prospects into your store, you may want to position yourself as an expert in your field, you may want to get more donations for your cause, you may want to make your employees the best ambassadors of your organization, you may want to decrease the number of complaints and calls to your calling center…
What is brand communication?
Communication is an overall name for what we do. I know, I sound like a freshman in college writing my first essay. But we got so stuck in arguing what content marketing, PR, marketing, brand journalism, corporate publishing, etc. is. For the purpose of this blog post: who cares!
The thing is we should communicate in the best possible/suitable manner to achieve our long-term goals. This is what matters.
And a strategy is a detailed plan of how to proceed to achieve the goals. There is no template and there is no point in copying others.
Many of you may roll your eyes and think, this is so old news.
Oh, yes it is. But why do so few companies have a documented long-term content strategy and why do even fewer know how to execute it?
In order to target your well-defined audience really well, you need a doable, long-term, flexible written content strategy. This is how you’re going to achieve your communication and business goals.

Everything else is just wasting a lot of time, money and energy.

By Nenad Senić*

*  Nenad Senić

Nenad Senić is an award-winning brand editor (US Gold Content Marketing Award 2013), published researcher, award-winning teacher (USA), experienced journalist turned into a content marketing aficionado. As a solo entrepreneur, he is dedicated to helping companies and organizations build long-term relationships with their clients by creating more effective content – for web and print. Nenad collects customer magazines, newspapers and other print publications from around the world and browse/read them daily.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

TRANSMEDIA – What can the ice bucket teach us about digital strategies?

We are on the tail end of the ice bucket challenge craze, and whether or not the endless videos of people getting soaked has annoyed you or not, the indisputable fact is that it was a charity campaign that managed to go viral. The campaign also happens to contain three principles that are crucial to any transmedia project (including marketing campaigns) becoming a success:

• Re-use, re-purpose
• Meaningful user experience
• ‘Shareability’

Digital media culture has radically redrawn the map in terms of copyright; the principle of re-using and re-purposing existing online material in order to create something, with its roots in grassroots fan fiction as Henry Jenkins reminds us, has by now become the norm. The ice bucket challenge contains two such acts of re-purposing. As the image of Hardy drenching Laurel in water testifies, the act of pouring a bucket of water on someone is not a new thing (like, say, the viral planking was). However, for this challenge it has been re-purposed, so that it is no longer just a silly act designed to entertain us (although is still provides this function, too), but it has been re-imagined as a selfless act, symbolic of donating to charity. But the real feat of this challenge is its re-purposing of the chain letter into something that people have willingly embraced, for chain letters are steeped in negative associations. Ever since the earliest days, the chain letter has operated on inciting negative emotions, such as greed (the get-rich-quick pyramid schemes), and fear (if you don’t forward the letter on, bad things will happen to you) or they worked on unrealistic hope (the promise of amazing good luck) which inevitably led to disappointment. In this ice bucket version of the chain letter, the person accepting the challenge is instantly rewarded, although not by money or good luck – their actions are ‘liked’ on Facebook, and they are seen, by all on their social network, to be doing something worthwhile.

Which brings us to meaningful user experience. The essence of interactivity is to provide the space for user actions, and new media theorist Janet Murray is right in pointing out that this activity cannot be perfunctory and arbitrary; it has to be meaningful for the user, otherwise there is no impetus for them to continue interacting. Much of the early interactive storytelling fell at this very hurdle. While there are digital campaigns that work by targeting the ‘selfie’ culture, the projects that incorporate a component of social awareness have the greatest potential to really touch people and spark their engagement. As Jane McGonigal, game designer and author, emphasises, combining a fun activity, such as gaming, with a socially beneficial outcome is a win-win situation. Why is this the case? A vast number of people spend most of their waking hours in jobs that don’t have a tangible purpose or a socially-perceptible value, so the online world provides an opportunity to make some sort of a social contribution and to be seen.

And this ‘seen’ part is what is at the basis of much of the shared content online. Social networks, especially those allowing photography, thrive because of this trait of human nature, yet the act of sharing one’s photo is not enough to make it spread virally, nor can every campaign incite users to upload their own photos. Transmedia works that have been able to organically incorporate users’ pictures or other self-generated content into their story world are those that have had the most longevity and the strongest impact. The chain letter model provides here the perfect vehicle for ‘shareability’ – it ensured multiple taggings by firstly linking back to the initial nominator, creating a loop and then tagging new people in the new nominations (which often exceeded the initially prescribed 6 individuals), thus quickly building a network of proliferating links. The other inciting factor not to be overlooked was the slew of celebrities also getting in on the act. Their star power and joint ability to make something go viral should not be minimised, but if it was just about celebrities getting buckets thrown over them, the ice bucket challenge would not have been the hit it became. Because these famous faces exist in a realm different than the average Joe, one could say that the fact/fiction line was transgressed in a way (for the regular viewer, the actors mainly exist in fictional spaces) and in this instance, the two worlds merged: Jane Doe could nominate George Clooney and get an instant response. It is my belief that the blurring of the fictional and factual lines is the main new frontier in terms of digital storytelling, however, more on that as well as other transmedia strategies at my talk at the SEMPL conference!
See you in November 🙂

 

By Dr. Jasmina Kallay*

*  Dr. Jasmina Kallay is an author, screenwriter and transmedia creator. Upon completing a PhD in Transmedia Screenwriting at University College Dublin (2011), Jasmina has been collaborating with beActive (Ireland), one of the world’s leading transmedia production companies, on a number of projects, one of which – Beat Girl – received an International Emmy nomination in 2013. After 13 years of living and working in Ireland, in 2012 Jasmina returned to Croatia, where she created content for Ivana’s House of Fairy Tales, the country’s first digitally interactive children’s museum. She currently has several videogame, TV and transmedia projects in development and regularly lectures and runs workshops on the subjects of transmedia, videogames and screenwriting.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

Vedenje uporabnikov na spletu na različnih napravah

Glede na to, da so mobilniki in tablice že del našega vsakdana, nas je v Red Orbitu zanimalo, kako uporabniki uporabljamo različne naprave za dostop do spletnih strani. Preverili smo tudi, kako se vedejo na strani in, pomembno, kako različne naprave vplivajo na nakupe. Pri analizi smo uporabili podatke za obdobje od 1. januarja 2014 do 30. junija 2014 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013.

Pred leti so mobilniki prestavljali le majhen del obiska spletnih strani, zadnja leta pa njihov delež strmo narašča. V zadnjem letu je delež dostopov preko računalnikov upadel in sedaj predstavlja 84,82 % vseh dostopov. Za 67,6 % se je povečal delež dostopov preko mobilnikov, medtem ko se je delež dostopov preko tablic povečal za 42,6 %. To kaže na povečano uporabo spleta tudi na poti. Glavni uporabniki, ne glede na napravo, se nahajajo v starostni skupini med 25 in 34 let, ki ima že dovolj veliko kupno moč, da si lahko privošči bolj napredne mobilne naprave.

Eno največjih zanimivosti je razkrila časovna analiza uporabe različnih naprav. Pričakovano do spleta preko računalnikov najpogosteje dostopamo v času delavnika. Vrhunec uporabe dosežemo ob 11. uri. Vrhunec uporabe mobilnikov in tablic pa je v večernih urah, kar nakazuje na simultano uporabo naprav in televizorja. Zvečer računalnikov ne prižigamo več.

Pričakovano največ časa za ogled spletne strani porabimo pri dostopu preko računalnikov. Tudi frekvenca obiskov in število ogledanih strani je tam največja. To nakazuje na (še vedno) precej slabo uporabniško izkušnjo na mobilnih spletnih straneh. Še vedno so redke spletne strani resnično prilagojene uporabi na mobilnikih.

S tem je tudi povezan čas nalaganja spletne strani. Spletne strani se na mobilnikih v povprečju nalagajo več kot 8 sekund, medtem ko se na računalnikih naložijo v nekaj več kot 3 sekundah. To neposredno vpliva tudi na zapustno stopnjo, ki je mobilnih napravah (39,90 %) in tablicah (33 %) precej višja kot na računalnikih (28,3 % ).

Največji delež nakupov (92,12 %) uporabniki opravimo preko računalnikov, kljub temu pa se je delež nakupov preko tablic in mobilnih naprav v zadnjem letu precej povečal. Verjetno bi se z boljšo uporabniško izkušnjo povečal še bolj. Povprečna stopnja konverzije iz obiskovalca v nakup na računalnikih znaša 0,08 %, podobna je tudi na tablicah, medtem ko je na mobilnih napravah precej nižja in dosega samo 0,03 %. Zanimivo je, da je povprečna vrednost nakupa najvišja na tablicah in znaša kar 131,50 €. Razlog za to verjetno leži v tem, da imajo lastniki tablic večjo kupno moč.

Drastična razlika med napravami se kaže tudi v viru obiskovalcev. Na računalnikih večina obiskovalcev pride na spletno stran preko spletnih iskalnikov, kar je logično, saj na spletu iščejo različne informacije in najlažje je te najti na spletnih iskalnikih. Na tablicah in mobilnih telefonih je situacija obrnjena. Največ obiskovalcev pride na spletne strani preko direktnega obiska (vpis domene spletne strani v brskalnik), kar nakazuje na popolnoma drugačen namen uporabe spletnih strani na teh napravah. Temu mora biti seveda prilagojena tudi vsebina mobilnih spletnih strani.

By Peter Mesarec in Andraž Štalec, Red Orbit*

*  Peter Mesarec je strokovnjak za iskalni marketing v podjetju Red Orbit, Andraž Štalec pa direktor in soustanovitelj tega podjetja.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

The Sweet Secret Behind Positive Word of Mouth

As a professional speaker, I deliver a speech called “Galvanizing Your Business with Word of Mouth Marketing” to CEOs and entrepreneurs around the country. Without exception, audiences are intrigued by a simple yet powerful concept that I call “the thirteenth cookie.”

Before I go any further, I must confess: I have a sweet tooth. It is rare for me to pass a bakery without popping in for a little treat. Fortunately, Portland has some terrific bakeries (too good, perhaps!). But what really makes me happy is when a bakery unexpectedly throws in a little bit extra. Sure, the “baker’s dozen” is hardly a new or unique concept. But these days, very few bakeries give away anything—thanks to the ever increasing prices of ingredients, insurance, employee wages and more.

Yet I’m hardly alone when I say that an unexpected, complimentary item puts a big smile on my face. It solidifies my goodwill and motivates me to recommend the business to others. I call it “the thirteenth cookie” effect, and it is unbelievably simple. Of course, you don’t literally have to offer a cookie (although DoubleTree’s famous chocolate chip cookie is one way that the hotel chain differentiates itself from its competitors).

You may also find that what you offer is far less important than how it is offered. Last summer, I went to the car wash and the clerk told me that he was going to wash my car for free. Surprised, I asked why and learned that I had washed my car nine times and the company always offered a free tenth wash. Even better, they were tracking my car washes automatically.

Whether it’s the “thirteenth cookie” or the “tenth car wash,” unexpected surprises go a long way toward building customer loyalty and generating positive word of mouth. Maybe that’s why my audience members, both B-to-C and B-to-B, light up when they hear the idea. They leave the presentation with a plan to challenge their own teams to come up with an unexpected product or service that will delight their customers.

What’s your company’s “thirteenth cookie” plan for increasing referrals and building loyalty?

The post was first published on TheGalvanizingGroup blog.

By Patrick Galvin*

* Patrick Galvin is an expert on public relations and relationship marketing as well as professional speaker and past president of the Oregon Chapter of the National Speakers Association. In 2002, he co-founded The Galvanizing group, a brand strategy consulting and public relations firm in Portland, Oregon. As the firm’s “chief galvanizer,” he has helped increase credibility, visibility and sales for hundreds of individuals and businesses. In addition to speaking and consulting, he writes about innovative marketing strategies and tactics for a variety of publications including his monthly eNewsletter, his company blog and on Twitter. At SEMPL16 he will speak about the power of word of mouth marketing.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

Kaj je programatični zakup oglasnega prostora? Razlaga za začetnike

Gotovo ste že slišali za programatični zakup oglasnega prostora, veste, da obstaja, da postaja vse pomembnejši in da za svoje delovanje uporablja računalnike in programe. Tisti, ki se nanj spoznajo, veliko govorijo o njem. Prepričani ste, da gotovo vključuje robote, in upate, da ne postane pomemben trend, še preden greste v pokoj. Dejstvo je, da programatični zakup kot del zakupa oglasnega prostora v digitalnih medijih raste. eMarketer ocenjuje, da bodo letos v ZDA oglaševalci programatičnemu zakupu namenili 3,3 milijarde ameriških dolarjev. Leta 2012 so mu namenili dve milijardi dolarjev. Sliši se veliko, a kaj to v resnici pomeni za oglaševalsko panogo?

Obstaja kar nekaj opisov in razlag, kaj je programatični zakup, toda v osnovi gre za rešitev, kjer oglaševalci oglasni prostor kupujejo kot izdelke v spletni trgovini. Programatični zakup v svojem bistvu ni novost. Na principu programatičnega zakupa oglasnega prostora že od samega začetka temeljijo vse oglaševalske mreže. Drugače kot na osnovi programske opreme oglaševalska mreža kot vezni člen med oglaševalcem in ponudnikom oglasnega prostora ne bi prinašala dodane vrednosti. Programatični zakup se v svojem bistvu razvija že skoraj dvajset let.

O programatičnem zakupu širša oglaševalska javnost odločneje govori zadnjih nekaj let. Poglavitni razlog za to je, da so oglaševalci dobili uporabniško ime in geslo, preko katerega lahko oglasni prostor v digitalnih medijih sedaj kupujejo sami. Prej so jim na zahtevo ponudbo poslali tržniki iz oglaševalske mreže, osebje iz mreže pa je v nadaljevanju za njih skrbelo, da je oglaševanje teklo po načrtu. Danes lahko oglaševalci oglaševanje kupujejo preko uporabniškega vmesnika sami in sami skrbijo, da poteka po načrtu. Naročniki oglaševanja so namesto postrežne dobili samopostrežno trgovino z avtomatsko blagajno. Širi se znanje, ki je potrebno, da v uporabniškem vmesniku parametre nastavimo tako, da ima oglaševanje učinek, in z znanjem se širi glas.

Prehod od fiksne cene za oglasno površino do cene, ki temelji na ponudbi in povpraševanju v realnem času (RTB – real time bidding).
Temeljni namen programatičnega zakupa je bil avtomatizacija procesa oglaševanja v digitalnih medijih. Izhaja iz ideje, da stroji namesto nas upravljajo s procesi, ki so vključeni v zakup digitalnih medijev – naročila, vodenje dokumentacije, preglednice, načrtovanje, ciljanje. Res je, da so kupci in prodajalci oglasnega prostora pred avtomatizacijo veliko časa namenili načrtovanju, naročanju in optimizaciji oglaševalskih kampanj. A programatični zakup je in mora biti še nekaj več – zaradi njega mora biti digitalno oglaševanje še boljše, transparentnejše. Tako smo pred desetletjem dobili prve RTB-platforme, ki so omogočale, da je kupec plačal za oglasno površino ceno, ki se je oblikovala glede na razpoložljive oglasne zmogljivosti in število oglaševalcev v realnem času. Postopek RTB temelji na dražbi, kjer kupec plača ceno, ki v določenem trenutku velja za določeno oglasno površino. Torej glede na ponudbo in povpraševanje po oglasnem inventarju v realnem času.

Prehod od kupovanja površin, namenjenih spletnim oglasom, do kupovanja ciljnih občinstev
Največjo dodano vrednost v smislu programatičnega zakupa so prinesle rešitve, ki omogočajo kupovanje izpostavitev oglasov določenim ciljnim skupinam z določenimi lastnostmi. Če smo pred desetimi leti kupovali oglasni prostor špekulativno na osnovi statističnih približkov, kjer je bil »media waste« dejstvo, lahko zavoljo teh tehnologij danes medijska sredstva izrabljamo veliko bolj racionalno. Gre za kupovanje oziroma licitiranje za doseg vnaprej določenih občinstev, pri čemer se uporablja velika količina podatkov, t. i. big data, da se v realnem času posreduje pravi oglas pravi osebi ob pravem času na ustrezno napravo glede na to, kaj ljudje delajo in kako se na vsebine odzivajo. Tovrstne rešitve so najbolj kompleksne, a imajo tudi največji vpliv na učinke digitalnega oglaševanja, ko primerjamo vložek in izplen.

Če ima dan 24 ur, je za programatično oglaševanje ura dve zjutraj
Če povzamem: obstaja veliko definicij, kaj je programatični zakup. Gre za posel, ki je v nastajanju. Zaradi razdrobljenosti medijske potrošnje in dejstva, da je digitalnih medijev vse več, je digitalno oglaševanje vsak dan težje obvladljivo. To daje zagon tehnološkim platformam, ki lajšajo njegovo uporabo in skrbijo, da je digitalno oglaševanje za naročnika bolj dobičkonosno.

In za konec. Digitalni svet je premešal karte v trgovini z oglasnim prostorom. V preteklosti so na področju zakupa medijev prevladovale medijske agencije, ki so s koncentracijo medijskih proračunov dosegale pogoje na medijih. Na področju digitalnega oglaševanja danes prevladujejo ponudniki rešitev, ki koncentrirajo podatke o vedenju potrošnikov in z njimi upravljajo v realnem času. To, kar danes vidimo in delamo, je šele začetek. V segmentu programatičnega zakupa in razvoja tehnologij, povezanih s tem, tako za oglaševalce kot ponudnike rešitev s tega področja ležijo resne poslovne priložnosti. Pred nami je najbolj pestro desetletje v zgodovini digitalnega oglaševanja.

By Simon Cetin*

* Spletni podjetnik Simon Cetin je leta 1999 soustanovil podjetje iPROM in ga v tem času popeljal do položaja vodilnega zakupnika oglasnega prostora v digitalnih medijih v Sloveniji in specialista za razvoj tehničnih rešitev na področju digitalnega oglaševanja. Podjetje je vodil do začetka leta 2012, zdaj pa se kot partner posveča razvoju njegovih novih storitev in strateški širitvi.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

The job of the trends expert

As a trends expert, I’m always seeing something new. The hottest travel concept, ideas for renewable energy, solutions for long-standing household problems, new mixtures for cocktails, and so many other new efforts are flooding the market all of the time. It’s actually quite hard to keep up with everything. It’s all part of the job of being a trends expert. Every day is something totally new and exciting. One day, I see ideas emerging that deal with smart technology. The next day, it’s the latest uses for quinoa. I get the privilege of watching the next big thing develop before it hits the mainstream.

It may come as a surprise, but trends-spotting is not the easiest practice in the world. Trends rarely move in a straight line. For every success there are a dozen failures, with lousy ideas, empty ventures, bad luck, and poor management populating landscape. Sometimes, an idea needs to evolve before it has any real utility, meaning a product or a system has to go through multiple editions before it finally catches on.

While it is my job to identify what’s big right now, I also work hard to understand the meaning behind it. Psychology and sociology have to be considered to explain the cause of trends. Often, though, being a trends expert boils down to a simple question: What do people want? This is really the key to trends in general. What idea will make people feel better? What will encourage them to partake or to purchase? Certain causes, ideas, lifestyles, and other factors can strongly encourage individuals to buy or partake in certain practices. This influx causes trends, which can thrust a product or a concept into the limelight.

While trends are an important part of the job, understanding the people who subscribe to these trends is the lifeblood of being a trends expert. Without a market, all of the hottest ideas simply fade way. To understand what’s next, a trends expert needs to know what consumers are looking for. It’s a tough job, but I’m more than happy to do it.

The post was first published on Daniel Levine’s blog.

By Daniel Levine*

* Daniel Levine is one of the world’s best known trend experts and a professional keynote speaker over 10 years’ experience delivering compelling presentations worldwide. He has uncanny ability to help destinations, brands and businesses be more relevant, innovative and profitable. By revealing what customers are thinking and feeling, Daniel unmasks the values and attitudes that underpin purchasing behaviors, and offers practical ways in which businesses can use social trends to benefit customers and increase sales.

_________________________________________________________________________
Več o aktualnih trendih na www.sempl.si #sempl16

Uspeh čez noč, ki traja vsaj 15 let

Kako je mogoče, da neka agencija iz neke Makedonije osvoji kanskega leva? In to ne kateregakoli, ampak Titana. Večina o tem niti ne sanja.

A kot je vedno govoril Dragan Sakan, ničesar ne uresničimo, če tega prej ne sanjamo.

Dragan Sakan je tisti pokojni guru ustvarjalnosti v Vzhodni Evropi, ki s(m)o mu nekdanji sodelavci na prvo obletnico smrti postavili spomenik na piranskem pomolu, viden iz Cafe Teatra, kjer s(m)o neštetokrat skupaj pili kavo in ‘maštali‘. Sakan je tisti, ki je sanjal o zmagoslavju v Cannesu, in o oglaševanju, ki ni prostitutka, ampak lepa ženska, ki osvaja srca, vpliva na vrednote in spreminja kulturo ljudi. Sakanova agencija je postala agencija nove Evrope leta 1998.

In potem spet 2013, tri leta po njegovi smrti. Uspeh zagotovo ni prišel čez noč. Kreativni direktor Dušan Drakalski se je kalil in kalil, preden je nastalo jeklo. Ker pač vsak uspeh čez noč traja 25 let, se je nekoč grenko pošalila avtorica knjige Pogovoriti se morava o Kevinu, s katero je zaslovela čez noč – pred tem pa napisala šest drugih knjig.

Kaj se lahko naučimo iz uspeha makedonskega New Momenta, ki ga bo na Semplu predstavil njihov dolgoletni direktor in solastnik Sašo Pešev?

Da zahteva celega človeka in vse življenje. Dušan Drakalski ne hodi v službo. On ustvarjanje oglasov živi, diha in nosi s seboj, kamorkoli gre. Stvari jemlje osebno. Če ni dobil nagrade na Zlatem bobnu, mu je to pomenilo osebni poraz. In hkrati dalo zagon, da je bil naslednjič še boljši, še ustvarjalnejši.

Da zahteva primerno podporno okolje. V zlatih Sakanovih časih s(m)o se ljudje iz njegovih desetih agencij redno srečevali vsaj za Valentinovo v Beogradu, julija na Ohridei (ja, na Ohridu), avgusta na Ideas Campusu v Piranu ter oktobra na Zlatem bobnu. Vsakič je imel vsaj motivacijski nagovor, če ne kar šov, vedno povezan s kulturo, vsakič so ‘njegove’ agencije predstavile najboljše, kar so naredile v zadnjem obdobju, in vsakič je potem bila ‘pijanka‘. Njegovo stališče je namreč bilo: ‘Tvrd rad, tvrda veselica.‘ Svojim ljudem je torej zagotavljal tako sodelovanje (druženje) kot tekmovanje (regionalni festival z nagradami).

Da traja samo kratko, čeprav sladko obdobje. Ko so Sakana v intervjujih spraševali, katera je njegova najljubša oglaševalska kampanja, je vedno odgovoril, da zadnja. In vedno znova je imel tremo, ko se je bilo potrebno lotiti nove. Pravzaprav je človek vedno 10 metrov narazen od uspeha. To je tudi tisto, kar ga poganja naprej. Ali pa ne, od uspeha marsikdo upeha…

By Nastja Mulej*

*Nastja Mulej je od leta 2000 do 2009 delala v agenciji New Moment. Zadolžena je bila za projekte spodbujanja kreativnosti za vseh deset njihovih agencij, njihovih 200 zaposlenih in za trg. Na vizitki ji je pisalo Idea Thinker. Od septembra 2009 dela kot edina licencirana trenerka de Bonovih orodij za bolj ustvarjalno in učinkovito razmišljanje: Šest klobukov razmišljanja, Lateralno razmišljanje, CoRT za šole in Simplicity/Poenostavitev.  

_________________________________________________________________________
Več o uspešnih kampanjah na www.sempl.si